Izguba moči v perimenopavzi se je pri meni pokazala počasi. Do 44. leta sem se počutila čisto v redu – nekaj kilogramov preveč, premalo gibanja, a šlo je. Hoja po stopnicah je postajala vedno težja, občasno me je zjutraj zabolel križ, pa se mi ni zdelo nič posebnega.

Tako je šlo, dokler nekega dne nisem mogla stopiti na višino. Noge so se mi zatresle in zazvonili so vsi alarmi. Takrat sem si rekla, da ne bom čakala, da bo še huje – in se odločila ukrepati.

Iz njene poti izstopa nekaj korakov, ki jih je uvajala postopoma:

• najprej lažja vadba in urejena prehrana – prve tri mesece, ki so bili najtežji, je vztrajala, ker se ji je zdelo vredno; koliko beljakovin telo v tem obdobju zares potrebuje, je pri ohranjanju mišic ključno.
• Uteži so najpomembnejše – ko je osvojila osnove, je prijela za uteži in začela trenirati moč; zakaj je vadba za moč po 40. letu ključna za ohranjanje mišic, spremlja tudi sama.
• Rezultati, ki so prišli hitro – z močjo so se vrnili energija, samozavest in na novo oblikovano telo.

Prav zato je dobro vedeti, da vaje za moč in dovolj beljakovin izgubo mišic in moči najbolj ustavijo.

Njena zgodba se sklene z odločnim pogledom naprej:

»Žal mi je samo to, da sem se vedno bala postati ‘preveč mišičasta’. Zdaj si želim še več mišic in mislim, da je to najboljša investicija v prihodnost.«

Po letu dni treningov se počuti bolje kot kdaj prej – z več energije, samozavesti in na novo oblikovanim telesom. Vsaka izkušnja je drugačna, a moč se da povrniti v vsakem obdobju.