Stres v perimenopavzi te izčrpa bolj kot prej
Zvečer si noro utrujena in komaj čakaš, da greš spat, potem pa se uležeš v posteljo in ne moreš zaspati. Misli se nikakor ne umirijo – premlevaš, kaj moraš storiti jutri, pa kaj vse se je zgodilo danes, pa celo leta nazaj! Stres v perimenopavzi ima zdaj namreč nate veliko močnejši vpliv kot pred leti, saj se telo po napetosti veliko počasneje umiri.
Ali si vedela?
Kar 80 % žensk v (peri)menopavzi poroča o povišanih ravneh stresa, ki so posledica hormonskih nihanj, življenjskih prelomnic in družbenih pritiskov.
Zakaj se telo težje umiri kot prej
Kortizol je hormon, ki ti pomaga, ko si pod pritiskom – požene te, da odreagiraš. Ko je nevarnosti konec, naj bi upadel in ti se spet pomiriš. V perimenopavzi pa kortizol ostane predolgo visok, zato imaš občutek, da si izredno utrujena, a vseeno napeta.
In dlje kot je raven kortizola previsoka, več škode naredi. Slabi mišice in kosti, nalaga maščobo okrog trebuha, dviguje krvni sladkor in slabi imunski sistem. Poleg tega pogosteje sproža vročinske oblive in ti kvari spanec. Vsaka od teh težav te potem dodatno obremeni.
Telo ne loči, ali je za napetost kriv rok v službi ali tek za avtobusom. Loči pa, koliko časa potem potrebuje, da se umiri.
Stres v perimenopavzi ima tudi zunanje vzroke
Perimenopavza redko nastopi v mirnem obdobju življenja. Pogosto se ujema s časom, ko imaš bodisi majhne otroke ali otroci že odhajajo od doma, starši pa potrebujejo tvojo pomoč. Znajdeš se med dvema generacijama, ki obe računata nate. V službi imaš največ odgovornosti doslej, obenem pa imaš občutek, da te jemljejo manj resno kot nekoč.
To niso izgovori, ampak resnične obremenitve, ki jih čutiš ravno takrat, ko ima telo najmanj moči zanje. Nič čudnega, da te stvari, ki so bile prej samoumevne, zdaj hitro vržejo iz tira.
Stres v perimenopavzi znižaš z gibanjem in ritmom
- Uteži so pomembnejše od dolgega kardia. Dolg zmeren tek kortizol še dodatno dvigne. Uteži in kratki intenzivni intervali pa ga po vadbi znižajo, poleg tega varujejo mišice.
- Spanec je ključnega pomena. Ena slabše prespana noč naslednji dan dvigne kortizol, ta pa spet poslabša spanec; krog najlažje prekineš z večerno rutino in temperaturo spalnice med 16 in 20 °C.
- Kortizol ima svoje najljubše skladišče. Ko si pod stresom, se maščoba nabira prav okrog pasu; zakaj se pas širi tudi brez spremembe prehrane je zato pogosto vprašanje, povezano s hormoni.
- Dihanje, ki traja pol minute. Nekaj počasnih vdihov z daljšim izdihom te hitro pomiri in zniža pritisk. Pomaga takoj, ne šele čez tedne.
- Adaptogeni z znano dozo. Ašvaganda pomaga zniževati kortizol in tesnobo, rožni koren pri utrujenosti, sibirski ginseng pri možganski megli in izčrpanosti. Če jemlješ zdravila za redčenje krvi, se ašvagandi izogni.
Nasvet:
ko opaziš, da imaš stisnjeno čeljust ali dvignjena ramena, se ustavi in naredi tri do pet vdihov z daljšim izdihom.
Kaj se spremeni v nekaj tednih
Za vse to ti ni treba obrniti življenja na glavo, le vztrajati moraš. Telo se na stres v perimenopavzi začne drugače odzivati šele po redni vadbi in počitku, k pomiritvi pa veliko prispeva tudi dihanje in nekaj minut čuječnosti na dan – pri ženskah v perimenopavzi to dokazano zmanjša tesnobo in zaznani stres. Sprememba ne pride čez noč, ampak po nekaj tednih rednega dela boš opazila, da te stvari, ki so te prej vrgle iz tira, veliko manj ganejo.