Zgodnja menopavza je bila zadnja stvar, o kateri sem razmišljala pri svojih letih. Po prvem porodu pri 39. so se stvari začele spreminjati, najprej z zelo nerednimi menstruacijami. Izvid je pokazal menopavzo, potem pa sem dobila še eno menstruacijo in zanosila.

Po drugem porodu pri enainštiridesetih je menstruacija postajala vse redkejša. Ko se je povsem ustavila, sem izvedela, da imam zelo malo jajčec. Nisem mogla verjeti.

Začela sem opažati spremembe, ki jih prej nisem poznala: možgansko meglo, slab spomin, boleče sklepe, nočno potenje in pogosto zbujanje. Zredila sem se in ostala brez energije. Ni bilo lahko sprejeti, da se vse to dogaja že pri 41.

Na srečo je moja ginekologinja hitro ukrepala in mi predpisala kombinirano hormonsko terapijo, estrogen in progesteron. Od takrat nimam več vročinskih oblivov, bolje spim in manj me boli. Končno spet čutim svoje telo.

»Menopavza me je naučila, da moram poslušati svoje telo.«

Iz njene poti izstopa nekaj točk, ki veljajo širše:

• Prvi znaki pridejo prej, kot pričakuješ – neredne menstruacije v zgodnjih štiridesetih so lahko prvi namig; zakaj se znaki pojavijo že pri štiridesetih, je vredno poznati.
• Moč se da pridobiti nazaj – danes redno trenira za moč in se z vsakim mesecem počuti bolje, saj redno gibanje ohranja moč in energijo, ko raven hormonov pade.
• Dolgoročno zdravje šteje – ker telo pri menopavzi pred 45. letom dlje časa živi z nizkim estrogenom, stroka spremlja tudi zdravje kosti in srca, kar raziskave o menopavzi pred 45. letom jasno pokažejo.

Zgodnja menopavza pri enainštiridesetih marsikatero žensko ujame nepripravljeno. Z natančno diagnozo, pravo terapijo in redno vadbo za moč pa se da znova zaživeti v svojem telesu.

»Vsaka ženska išče svoj način. To je moja zgodba.«